PORNIČ

Ni velikokrat, da bi človek hodil po malem domačem kraju in srečal kaj pametnega. Kaj šele kaj lepega. Kaj šele kaj takšnega, kar ti je lepšalo dneve v domači postelji. Na domačem travniku. Pristna desničarska romantika kot podlaga za ekstremne levičarske svinjarije in nemoralne podvige. Po vseh redundantnih dneh in po vseh zlizanih in zablodelih mislih se je znašla pred mano v črni oblekci, ki se je končala precej nad koleni. Ravno prave dolžine. In takšna je stala pred našim merkatorjem. Če bi sedela na kolesu, bi ji že lahko pošpegal pod tkanino in ošinil odtenek barve hlačk.

Ravno prava stegna, da bi se mi o njej sanjalo še tri noči, da bi po mesecu abstinence spet drkal na vsak zunanji dražljaj, ki bi me slučajno ujel, naj bo to toplina sonca ali pa mamljiv dotik mimoidočih žensk. Dobro me je spomnila, kako sva se kot mladca vlačila drug po drugem. Saj niti ni bilo važno. Nobena hladna stena naju ni motila. Če sem si jo poželel, sem jo prislonil in pofukal, če ni bilo časa, vsaj malo prešlatal, segel s prsti pod hlačke, jih porinil v njeno razgreto notranjost in si s prsta polizal gorečnost, ki jo je skrivala v sebi. Ni veliko žensk tako sladkih. Ni veliko žensk, ki jih človek z veseljem preliže in ni veliko takega fuka do onemelosti. Ko besede izgubijo svoj pomen, je svet najlepši. Binarnost se razklene, linearnost pa se v ciklično vrača z večno ponavljajočim se tresavim orgazmom.

Dekletce me je najprej, ko me je videlo, ošinilo z grdim pogledom. Baje, da je ne jebem, da se nič ne oglasim, da sem tak prašič, kot mi je vedno pravila, da sem. Dekletce me je jezno pogledovalo izpod čela in mi očitalo vso zlobo sveta, vse uničene družine in vse izgubljene ljudi mi je naložila na ramena. Da prav dobro vem, da tako ne gre, da naj se neham zajebavat, da sem ji obljubljal sanje, zrihtal pa nočno moro. Bolj kot sem se motal ven, bolj me je držala za jajca. Včasih dobesedno, zdaj figurativno. In bolj kot me je stiskala, bolestneje sem jo gledal.

»Kaj delaš? Kje živiš? Imaš punco? Imaš otroke? Pizda, je minilo. Nič mi ni jasno. Kaj delaš tu?!« je zdrdrala iz sebe. Saj ta prepir ni bil nič novega, bolj klasičen bi bil težko. Ne, takšne besede naju niso nikoli prestavile v senco zlobnega metodičnega dvoma. Mislim, da so njo prej navlažile. Malo je pa itak izkoriščala, če je bila res sitna, sem jo še takrat starih dni poknil čez kolena in vžgal po riti. Najprej čez hlače in hlačke.

»Še boš?«

»Pusti me!«

»Še boš? Še upaš?!« In sem jo vžgal še dvakrat.

»Izživljaš se nad mano!«

»Seveda se, kot se ti nad mano.« Dobila je še štirikrat počez. Nato sem ji slekel hlače in premaknil hlačke, da sem lahko videl rdečico na njeni zadnjici.

»Tebi prašič je še všeč, kar vidiš.«

Ta šeškanja nikoli niso postala rutina, saj sva vedela, da obema paše, a adrenalin ni nikoli poniknil pod tančico vsakdanjosti. Včasih je utihnila, včasih pa nadaljevala. Včasih sem jo pofukal od zadaj, včasih sem jo utišal s pornič varianto in ji ga porinil v usta, tja v grlo pa še lase sem ji zategnil. Drugič sem jo popihal po rdečici, pobožal z dlanjo.

»Saj znaš bit prav pridna punca. Rad imam, ko me ubogaš. Rad imam, ko narediš, kot rečem.«

Da preidem nazaj, uidem spominu … Kaj pa vem … Res mi ni bilo do tega, da bi ji razlagal, kje sem in kaj sem.

»V redu sem. Nisi me vprašala, kako sem … No, delam. V službi sem. Točno to delam, kar si vedno govorila, da bom, a sem upal, da ne bom. Najhuje je pa to, da v tem še uživam. Dolgo je tega, kar sem se tu vlačil po teh ljubih hribih in te ščipal v rit. To je to. Otrok nimam, žene tudi še menda ne.«

»Menda?«

»Če niti ne vemo, a smo že v tretji svetovni vojni, potem tudi za ženo ne bom trdil, da je nimam. Mogoče sem pa kdaj nažgan kje kakšno poročil pa se kdaj spet pojavi.«

»Se ne bi čudla. Se dobro spomnim, kako sem te lovila sesutega in vsa razfukana iskala po teh tvojih kurčevih kleteh.«

Zarežal sem se. Včasih sem res blodil, izgubil sem se sredi gozda in nisem znal več domov. Zadremal pa nisem. Blodil sem naprej in klical ljubljene. Poslal sem še kakšno sporočilo in drug dan molil k bogovom, če le lahko izženejo tega hudiča iz mene. Pa ga niso. Mogoče sem bil kar sam ta hudič, med fukom pa mi je zlezel v oči. Mogoče sem zato tako pohotno pogledoval za svojimi ženskami. Baje so moje oči obsedene in moji gibi poosebljeni hegemoni.

»Oprosti. Daj, povabim te na pijačo.«

Ne rečem, da je bilo opravičilo najbolj iskreno, sem pa vedno cenil, da je bila ena redkih, ki me je znala prenašat, ki je prenesla tudi dneve, ko sem se drl, da sem navaden grduh in da se bom obesil, da naj me ne gleda. Včasih so me črni dnevi ugrabili in nisem znal ven, ona pa je znala počakat in je dostojno preživela bombardiranje z vseh strani.

»Ne rečem, ni ti bilo lahko,« sem ji razlagal med potjo, ko sem filtriral misli pri sebi in nadzoroval, kaj ji bom povedal naprej. »Sicer pa tudi ti nisi bila najlažje bitje za prenašat. Prerežim se še pa zdaj, ko se spomnim vsega sranja. Film bi moral posnet po tem. To bi bila pristna tragikomika pa še dober pornič. Če že drugega ne, priznaj, fukala sva pa dobro.«

»Dobro sva fukala.«

»To itak vsakemu rečeš.«

»Verjetno res. Ampak tebi pa tega ne bi več priznala kar tako iz ljubega miru. Ni šans. Vzel si mi, ko si šel, najljubše orgazme in lahko se jebeš zaradi tega.«

Ravno dovolj informacij mi je podala. Napumpala je moj ego in simbolično pljunila na razdraženega kurca. Za češnjo na torti pa še pokroviteljsko jezni in zaničevalni pogled. To me je vedno nakurilo. Ženska ne sovraži vsakega iz srca. Ta me je in to je najboljši recept za dober fuk. Dober fuk je vedno nekje na preseku tragike in jeze. Dober fuk je vedno nekje med žalostjo in upanjem. Da prideš do pravega upanja, moraš odpreti pandorino skrinjico, moraš na dan spustiti vso zlobo in grozo sveta. In midva sva jo. Sluz je lila občasno iz naju. Takrat sem jo grabil za vrat, porival ob rob postelje, dušil, ji tlačil prste v pičko in usta. Z vrvjo sem jo privezal na stol, jo izpraševal, utrujal, šlatal, pregledoval, masiral, grabil in ji lizal slast med nogami.

Pila sva. Na stare čase sva pila. Tam zraven merkatorja, da bodo ja vsi videli in mi drug dan kolegi pošiljali slike na facebook, kakšen lisac, da sem. Opoj žganja, ki sem se ga zaradi vsakokratnega sranja izogibal, me je miril. Konico jezika sem pomočil v mehak in dišeč viski ter čez zlival še ledeno hladno pivo. Najprej sva pila počasi. Mehčala sva čute in si oživljala izkustvo. Nad oči nama je padala meglica, občasni dotiki so naju bodrili. Budila se je v nama tista grozna sila, ki se je skupaj z eksistencialistično miselnostjo mešala v težek koktajl slejkoprej sledečega sickfucka. Položil sem ji roko na nogo. In ni je premaknila. Stisnil sem ji stegno. Sočno stegno. Sladko, jagodno stegno. Stal mi je že kakšno uro. Povedal sem ji, da jo šlatam. Potem je popizdila, da tako nažgana pa ni, da ne bi vedela. Spet prepir. Ker ni prenehala sem jo še bolj grobo stisnil. Malo je javknila. Ob bolečini se je spremenila v mehkobno igračo. Nalahno je zagodla. Postala je pridna, ubogljiva. Zvila se je pod mojim pritiskom. Svojo nadvlado sem oboževal. Megalomansko sem jo pogledoval in si jo prilaščal. Postala je moja last. Vdano me je opazovala. Samodejno je razprla noge z eleganco, ki jo premore le velika ženska. Voljna in predana ženska. Ženska mora znat nastavit pičko. Doktor Rugelj je imel prav. Drugače ni vredna ljubezni. Izpila je še malo pijače. Ledeni hlad je ohlajal rdečico na njenem obrazu. Brisal sledi mednožnega direndaja. »Zadnja rudna bo tole,« sem si mislil, »Tanja, lahko prosim še enkrat tule, dajte meni mešano laško namesto temnega. Gospodični pa kar isto.« Pa sem naročal. Nisem takoj opazil, ampak vedno manj sva govorila. Ona je šla na stranišče. Vmes sem razmišljal, če si še brije pičko, kot si jo je. Predstavljal sem si njeno češpljo, ki jo pokrivajo premočene hlačke. Kako se je doma pripravljala pred ogledalom in si izbirala oblačilo. Kako je njena obleka drsela čez njene prsi in čez trebušček. Preskočil sem nazaj v sedanjost, zato sem si domišljal, kako lula. Kako polsedi na školjki in se nažgana naslanja z rokami na steno, da se ne bi po nogi. Da ne bi padla. Nasmehnil sem se. Vedno je bila štorasta. Vrnila se je s tako neumnim nasmeškom, kot bi ji pravkar prišlo. »Luštna punca,« mi je zazvenelo v glavi. Še predno se je posedla nazaj, sem jo spet zgrabil za nogo. Pač ni šlo, da ne bi. Moral sem. Vleklo me je k njeni češplji. Porinil sem ji prst pod hlačke. Malo sem jo razdražil. Na hitro sva spila.

Ven, na zrak sva šla. Bilo mi je žal, da sem prenehal kaditi. Zdaj bi pasalo. Držal sem jo za rit in ji s prstom segal do pičke. Zvijala je rit. Gibala je z boki. Porinil sem jo za prvo prosto in prazno steno. Kot včasih. Takoj sem se ji zagnal med noge. Poljubil sem ji ključnico. Nato sem jo ugriznil v vrat. Umaknil hlačke z roko. Črne in prosojne hlačke. Lepo počasi in na stran. Bila sva tiho. Dihi so se v hladu družili z večerno meglico. Pridno in mirno me je pogledovala. Z očmi je izdajala mirnost. Skladnost. Harmonijo. Odprl sem pas na hlačah in ji rekel, naj ona nadaljuje. Tačas sem jo božal po ljubih stegnih. Tačas sem ji eno nogo dvignil in pridno jo je upognila. Dotaknila se ga je s prsti. Naredila je rahel krogec s kazalcem in palcem ter podrsala po njem. Ugriznil sem jo v ustnico. Priznam, če ne bi bila noč tako hladna, bi lahko že šprical po njej. Zadržal sem se. Zadržal sem dih. Kurca si je nastavila na mucko in ravno prav mignila z boki. Svoje sokove je podelila z mano. Ga navlažila. Ga pogrela. Zdrsnil je vanjo. V ravno prav tesno in sočno ter sladko jesensko breskvico. Začel sem suvat. V ritmu. Zgrabil sem jo za dlani in pritiskal ob steno. Minilo je nekaj časa. Nato sem ji ukazal, naj se obrne proti steni. Privzdignila je rit. Prijel sem njeno oblekco in spustil hlačke do gležnjev. Naslonila se je na steno in name. Obliznil sem si dlan. Ji segel z roko med noge, pobožal po žverci in spet obliznil dlan. Vsak prst posebej. Ta njena sladkoba me je omamljala podobno kot alkohol zdaj že kakšno uro prej. Potem sem jo prijel za boke. S prsti sem zaril v njeno kožo. Sunil. Prvič. Drugič. Tretjič na trdo. In ponovil. Fukal sem jo. Glavo sem pritisnil ob njene lase in ji sopihal za vrat. Nato sem ga nastavil še na ritko. Počasi sem ga ril vanjo. Počasi tiščal, pritiskal, silil. In počasi sem ji govoril, da je slastna. V meni se je prebudila moška grobost, zgodovinska in biološka pogojenost v meni je na njej puščala odtise kratkih, valečih se orgazmov. Tam nekje v tistem trenutku sem se v glavi prekucnil v sanjavost. V zaljubljenost. V strast. Tam nekje na tisti ulici sem se počutil doma bolj kot kjer koli in kadar koli drugje. V njej. V njeni sladkobi. Zgrabil sem jo trdno k sebi. Se prislonil nanjo. Obraz se ji je zaradi mene pritisnil ob steno. Fukal sem naprej. Brez zadržka, brez misli, brez diha. In spustil seme vanjo. V sebi je čutila utripanje mojega kurca. Čutila je, kako mi je kurac plahnel po orgazmu. Kako me je treslo, ko sem ga počasi vlekel iz nje.

O, bog, je zavzdihnila nevernica, si oblekla hlačke, popravila krilce. Naslonjena na steno je prižgala cigareto, jo ponudila še meni, a sem jo moral zavrnit. Spet mi je bilo žal, da sem prenehal s čiki. Nato je z dvignjeno brado pihnila v zrak. Polna in krvava luna jo je ob pol štirih zjutraj spomnila na včerajšnje novice. Nočna svetloba je z nje sprala vso krivdo. Dama je tiho in trezno stopila do pločnika. Obrnila se je, mi pomahala in me z nedolžnim videzom spomnila na prvo pravo simpatijo, ki sem jo vedno čakal pred šolo na kamniti škarpi. Takrat sem se prvič zaljubil v svet in ilnata tla pod stopali.

Gozdni Sadež